Število čebelarjev v Sloveniji iz leta v leto narašča. Skupaj nas je že več kot 10.000, kar nas glede na število prebivalcev uvršča v svetovni vrh. Večina slovenskih čebelarjev se združuje v čebelarska društva, ki jih je že več kot 200. Društva so prostovoljne in neprofitne organizacije, v katerih se združujejo čebelarji iz lokalnega okolja, si izmenjujejo znanje in izkušenj ter pomagajo drug drugemu.

Društva svoje člane obveščajo o aktualnih dogodkih na področju čebelarstva, svojim članom omogočajo izobraževanje, navzven pa javnost ozaveščajo o pomenu čebel. Zelo pomemben je organiziran pristop na področju zdravstvene problematike čebel v povezavi z Nacionalnim veterinarskim inštitutom. Čebelarska društva v precej podobni obliki so pri nas začela nastajati pred več kot sto leti.

Krovna organizacija slovenskih čebelarjev je Čebelarska zveza Slovenije (ČZS), ki ima sedež na Brdu pri Lukovici, trenutni predsednik zveze je Boštjan Noč. Vloga ČZS za slovensko čebelarstvo je izjemnega pomena, saj deluje na državnem nivoju. Poleg načrtovanja čebelarske politike je pomembno njeno ozaveščanje širše javnosti o pomenu čebel – ne le slovenske, temveč tudi svetovne. Slovenskim čebelarjem zagotavlja vsakoletna izobraževanja in usposabljanja. Pod okriljem zveze deluje Priznana rejska organizacija za kranjsko čebelo, Opazovalno-napovedovalna služba za medenje, ter Javna svetovalna služba za čebelarstvo.

Pod okriljem zveze, katere predhodnica se je imenovala »Kranjsko društvo za umno čebelarstvo«, že 121 let izhaja čebelarska revija, ki se je sprva imenovala »Slovenska čebela«, danes pa jo poznamo pod imenom »Slovenski čebelar«, ki je namenjena vsem čebelarjem. Poleg številnih strokovnih izobraževanj po vsej Sloveniji je zelo bogat vir znanja tudi spletna stran ČZS (www.czs.si). Redno prebiranje spletne strani pomeni pravočasno pridobiti pomembne informacije in znanja. Poleg obvestil in strokovnih obvestil lahko na spletni strani najdete kar nekaj dokumentarnih filmov. Na sedežu zveze lahko obiščete tudi čebelarsko knjižnico.

Tradicija organiziranega čebelarstva na območju današnje Slovenije je dolga že nekaj stoletij. Čebele so zaradi sladkega medu in kasneje tudi zaradi voska (sveče) ljudi od nekdaj privlačile. Za čebelarstvo v takšni obliki, kot ga poznamo danes, so zaslužni številni veliki čebelarji, ki so svoje življenje posvetili raziskovanju življenja čebela, razvijanju čebelarstva in podajanju znanja na druge.

Ali ste vedeli?

  • Anton Janša velja za “očeta slovenskega čebelarstva.” Njegov rojstni datum, 20. maj, je bil razglašen za svetovni dan čebel.
  • Prvo čebelarsko društvo t. i. Čebelarska bratovščina na Rodinah pri Žirovnici je bilo ustanovljeno leta 1781.
  • Leta 1873 je bila ustanovljena Čebelarska zveza Slovenije.
  • Od leta 1898 neprekinjeno izhaja glasilo Slovenski čebelar.
  • Leta 1959 je odprl svoja vrata Čebelarski muzej v Radovljici.
  • Pregovori in reki: “Biti čebelar je slovensko.” “Naj medi!”